'Wagner po Wagnerju': zlato, droge in milijoni iz Afrike

Ko je 23. avgusta 2023 severozahodno od Moskve strmoglavilo zasebno letalo z Jevgenijem Prigožinom na krovu, se je zdelo, da je s tem konec tudi njegovega zasebnega vojaškega imperija.

Ustanovitelj skupine Wagner je le dva meseca pred smrtjo vodil oboroženi upor proti ruskemu vojaškemu vodstvu. Njegovi plačanci so zavzeli vojaške objekte v Rostovu na Donu in krenili proti Moskvi, preden je Prigožin pohod nenadoma ustavil.

Nekdanji zaupnik Vladimirja Putina je tako postal eden najodmevnejših nasprotnikov ruskega vojaškega vrha. Dva meseca pozneje je umrl v letalski nesreči, katere okoliščine še vedno sprožajo vprašanja. Obtožbe, da je šlo za delo Kremlja, vse od dogodka ne ponehajo. 

Po njegovi smrti so ruske oblasti začele reorganizirati Wagnerjeve enote. Velik del njihovih dejavnosti je prešel pod nadzor ruskega obrambnega ministrstva in vojaške obveščevalne službe GRU, predvsem prek novega Afriškega korpusa. Toda Wagnerjeva zgodba se s tem ni končala.

Po poročanju avstrijskega časnika Kronen Zeitung je pomemben del očetove mreže prevzel njegov sin Pavel Prigožin, ki naj bi si v zadnjih treh letih ustvaril obsežen poslovni in varnostni vpliv v Srednjeafriški republiki.

Srednjeafriška republika je ena najrevnejših držav na svetu, čeprav ima velike zaloge zlata, diamantov in drugih naravnih bogastev. Že več let se spopada z oboroženimi skupinami, politično nestabilnostjo in nasiljem.

Ruski plačanci so v državo prišli v času, ko je predsednik Faustin-Archange Touadera iskal pomoč pri utrjevanju oblasti in boju proti uporniškim skupinam.

Wagner je postopoma postal pomemben del državnega varnostnega aparata. Njegovi pripadniki sodelujejo pri varovanju predsednika, urjenju lokalnih varnostnih sil in vojaških operacijah.

Po ocenah, ki jih navaja Kronen Zeitung, naj bi bilo v državi med 1500 in 2000 Wagnerjevih pripadnikov.

Ko je Moskva po smrti Jevgenija Prigožina začela Wagnerjeve enote vključevati v Afriški korpus, naj bi Pavel Prigožin poskušal preprečiti podobno reorganizacijo v Srednjeafriški republiki.

Po navedbah avstrijskega časnika naj bi prepričal predsednika Touadero, da je v Moskvo poslal sporočilo s prošnjo, naj Wagnerjevih borcev ne zamenjajo s pripadniki Afriškega korpusa. Ruske oblasti naj bi prošnji ugodile.

Takšna ureditev naj bi mlajšemu Prigožinu omogočila ohranitev precejšnje samostojnosti, čeprav Wagnerjeva prisotnost še naprej služi tudi širšim ruskim interesom v Afriki.

Wagnerjeva vloga v Srednjeafriški republiki ni omejena na vojaške operacije. Njegova mreža je povezana tudi z izkoriščanjem naravnih bogastev, predvsem zlata in diamantov. Med najpomembnejšimi nahajališči je rudnik zlata Ndassima, ki velja za eno ključnih gospodarskih oporišč Wagnerjevih dejavnosti v državi.

Podjetja, povezana z Wagnerjem, sodelujejo pri izkopavanju in izvozu plemenitih kovin, pri čemer naj bi uporabljala tudi posredniška podjetja za izogibanje mednarodnim sankcijam. Zlato in diamanti naj bi prek različnih poslovnih poti končali v Rusiji, Belorusiji ali Dubaju.

Takšna ureditev omogoča financiranje dejavnosti, ki niso neposredno odvisne od uradnega ruskega državnega proračuna.

Koristi od poslov naj bi imeli predvsem ljudje iz Wagnerjeve mreže in del lokalnih političnih ter gospodarskih elit, medtem ko prebivalstvo države kljub velikim naravnim bogastvom ostaja pretežno revno.

Vpliv Wagnerja pa naj bi segal še dlje. Njegova poslovna mreža naj bi sodelovala tudi pri trgovini s tropskim lesom in sladkorjem.

Med bolj nenavadnimi dejavnostmi, povezanimi z Wagnerjevo mrežo, je tudi proizvodnja alkoholnih pijač. V Srednjeafriški republiki izdelujejo vodko z imenom Wa Wa Wa in lokalno pivo Africa Ti L'Or, ki ju avstrijski časnik povezuje s poslovnimi interesi ruske najemniške skupine.

Takšni izdelki kažejo, kako široko naj bi se razpredla mreža, ki je bila prvotno ustanovljena za izvajanje vojaških in varnostnih nalog.

Wagnerjevi poslovni interesi naj tako ne bi bili več omejeni na pogodbe za varovanje in vojaško pomoč, temveč bi zajemali tudi vsakodnevne gospodarske dejavnosti.

Nekateri drugi posli pa so še precej donosnejši in bistveno bolj sporni.

Eden najresnejših očitkov se nanaša na domnevno nezakonito trgovino s tramadolom, močnim opioidnim protibolečinskim zdravilom, ki lahko povzroča odvisnost. Zdravilo naj bi izdelovali v Indiji, nato pa ga skrivali med zakonitimi pošiljkami zdravil in prek Konga tihotapili v Srednjeafriško republiko.

Tam naj bi ga mreža, povezana z Wagnerjem, prodajala naprej in s tem ustvarjala dodatne prihodke.

Wagnerjevi poveljniki naj bi pred boji tudi delili velike odmerke tramadola svojim pripadnikom in zavezniškim enotam.

Zdravilo lahko zmanjša zaznavanje bolečine in pojavljajo se trditve, da naj bi vojaki zaradi njega izgubili strah ali delovali v nekakšnem transu. Tramadol naj bi dobivali tudi delavci v rudnikih zlata, da bi lažje prenašali dolge in naporne delovne izmene.

Medtem ko Wagnerjevi borci delujejo na območjih oboroženih spopadov in rudnikov, naj bi Pavel Prigožin svoje poslovne dejavnosti usmerjal iz Rusije in Srednjeafriške republike. Del časa naj bi preživljal v Sankt Peterburgu, v prestolnici Bangui pa uporabljal luksuzni hotel Ledger Plaza. Hotel, ki ga po navedbah časnika varujejo oboroženi pripadniki Wagnerjeve mreže, naj bi deloval tudi kot neuradno središče njenih dejavnosti.

Pavel Prigožin je bil sicer že pred očetovo smrtjo povezan z Wagnerjevimi vojaškimi dejavnostmi. Med vojno v Siriji naj bi deloval kot operater brezpilotnih letalnikov. Tako Evropska unija kot Združene države Amerike so proti njemu uvedle sankcije.

Ruska prisotnost v Srednjeafriški republiki ni zgolj vojaška in gospodarska. Wagnerjeva mreža je v preteklih letih vzpostavila tudi obsežen sistem političnega vplivanja, ki vključuje propagandne kampanje, medije in javno promocijo Rusije.

Mreža naj bi podpirala tudi lokalne radijske postaje, ki širijo protizahodna sporočila in Rusijo predstavljajo kot zanesljivega zaveznika Srednjeafriške republike. Takšno delovanje je del širšega prizadevanja Moskve za krepitev vpliva v Afriki, kjer Rusija z vojaškim sodelovanjem in varnostnimi sporazumi utrjuje odnose z oblastmi v več državah.

Wagnerjeva prisotnost pa ima tudi temno plat. Organizacije za človekove pravice in mednarodni preiskovalci so pripadnike skupine v Srednjeafriški republiki povezovali s hudimi kršitvami človekovih pravic, vključno z nezakonitimi poboji, mučenjem in spolnim nasiljem.

Ob tem pa naj bi Prigožin želel širiti svojo mrežo še dlje po Afriki. Pojavljajo se navedbe o pogajanjih za nove varnostne pogodbe, med drugim v Ekvatorialni Gvineji. Če bi se takšne dejavnosti širile, bi to lahko še povečalo pomen Wagnerjeve mreže v afriških varnostnih in gospodarskih odnosih. Toda širitev bi lahko odprla tudi vprašanje razmerja med Pavlom Prigožinom in ruskim državnim vrhom. Po smrti njegovega očeta je Kremelj jasno pokazal, da želi imeti večji nadzor nad ruskimi zasebnimi vojaškimi strukturami in njihovimi dejavnostmi v tujini. Neposlušnost pa ni zaželena. 

Jevgenij Prigožin je dolga leta veljal za človeka iz Putinovega najožjega kroga. Njegova skupina Wagner je sodelovala v ruskih vojaških operacijah v Ukrajini, Siriji in več afriških državah. Toda konflikt z ruskim vojaškim vodstvom in upor junija 2023 sta razkrila meje njegove moči. Dva meseca pozneje je bil mrtev.

Njegov sin naj bi danes skušal ohraniti tisto, kar je od očetovega imperija ostalo zunaj neposrednega nadzora ruskega obrambnega ministrstva. Toda ključna razlika je v razmerju do Kremlja. Pavel Prigožin ohranja dovolj samostojnosti, da lahko vodi svoje dejavnosti, hkrati pa ne nasprotuje ruskim strateškim interesom.